Kako hitro moški uničimo svoje življenje

To misel bom tokrat pospremil z življenjsko anekdoto. Anekdota, ki bi skoraj bila pogubna za moje življenje. Seveda bo zaradi moje anonimnosti mnogo podrobnosti okrnjenih, vendar bistvo bo še vedno kot pika na i tokratnega naslova in nasplošno disfunkcionalne družbe v kateri živimo.

Še danes sovražim svoje osnovnošolske čase. Bil sem majhen, suh in tih. Bil sem med najmanjšimi in bil sem prenežen za fanta. Najraje pa sem se družil z dekleti in niti ne toliko s fantovskimi sovrstniki. Seveda sem bil posledično tudi vedno tarča izsiljevanj čefurčkov v lastnem razredu. A sem bil vsaj med najhitrejšimi, zato sem se dostikrat lahko tudi ognil enostranskim pretepom. Seveda se ni nihče potegnil zame, še najmanj pa šola in starši – oče sploh ne, ker smo bili tudi disfunkcionalna družina, kjer sem očeta videl le za kratek čas dvakrat na mesec. Očima pa sem vedno sovražil. Večkrat sem po nepotrebnem tudi letel po zraku pod njegovimi klofutami. Bil sem idealen primer za samomorilska nagnjenja. Ki sem jih tudi imel. Razmišljal sem o skoku skozi okno več-nadstropnega bloka, poskušal sem se zadušiti pod odejo in brezbrižno hodil okoli v upanju, da me zbije avto. No, očitno mi ta sreča ni bila naklonjena. Hkrati sem razvil še eno travmo – želel sem biti dekle. Najraje kar kakšno luštno dekle iz lastnega razreda. Večkrat sem pred spanjem padal v nek trans in si v glavi predstavljal, da se bom s pomočjo nadnaravne moči kar spremenil v žensko. Ne bi bilo veliko za spremeniti – bil sem suhcan, modrook s poudarjenimi trepalnicami, gostimi lasmi in prenežen že po naravi. Kmalu sem razvil še navado, da sem si naskrivaj lakiral nohte. Idealen primer za obisk pri psihologu in morebiti kar spremembo spola v trans žensko. Gre lahko še kaj bolj narobe v življenju? Seveda sem imel kasneje tudi večkratno nesrečno zvezo. Verjetno je bilo tudi to že davno obsojeno, saj nikoli nisem šel čez vse življenjske travme. Zdaj, ko je popularno spreminjati spol, sem celo že resno začel raziskovati o tem. Nekaj terapij pri psihologu, jemanje tabletk, operacija oz. kastracija, sprememba načina življenja in voila – novo življenje. Second life. Better life.

Dobro jutro.

No, dokler nisem odkril očeta (Coach Red Pill, Entrepreneurs in cars, Sandman, …etc), ki ga nikoli nisem imel. Sicer le na internetu. Ker v realnosti med vsemi temi poženščenimi copatami ne najdeš prave moške figure. Moškega, ki bi brez dlake na jeziku povedal vse o vsem, kritično gledal na ljudi, partnerstva, o poslovnem svetu in o svojih dolžnostih. Hvala bogu za internet in ves neprecenljiv material, ki razčistijo marsikatere travme, napačne odločitve, neumna prepričanja in kaj v resnici sem. Za mnogo levičarsko golazen je taka tradicionalna vsebina konzervativna in škodljiva. Vendar, je/bo rešila marsikatero moško življenje. Meni ga zagotovo je in glede na mnoge izpovedi drugih sovrstnikov po svetu in vse večjo popularnosti teh vsebin bo to še kako držalo.

Marsikdo nima očeta, ali mu le-ta ni dal nobeni življenjskih lekcij. Zato je večina vzgojenih otrok dandanes v k*rcu, kar se najbolj pozna tudi v njihovi odrasli dobi. Ameriške statistike pa še celo kažejo, da so fantje, ki jih vzgaja le mati, precej bolj nagnjeni k samomorom, alkoholu, drogam in slabi družbi. Verjamem, da se to dogaja tudi pri nas, le ni še prišlo tako daleč, da bi kdorkoli delal problem iz tega. Ker raje naprej krivijo hiperaktivnost, slabo vzgojo v šoli in druge nebuloze. Otrok mora imeti ob sebi kompetentnega očeta. To je absolutna pravica in dolžnost moških. A dokler bodo zakoni pisani ženskam na kožo, kjer ima absolutno pravico vzgajanja otrok v primeru razhoda, bo to vedno večji globalni problem.

Da nisem edini, ki ga je disfunkcionalna družba zavedla na napačno pot, sem našel tudi precej videjev izpovedi moških (iščite “regret trans woman”), ki so se odločili za spremembo spola vendar jih niti to ni zadovoljilo. Seveda so to obžalovali in spremenili spol v prvotnega. A škoda je narejena. To ni isto, kot če si narediš luknjo za uhan in kasneje premisliš. Luknja se bo zacelila, dodatna mentalna, telesna in škoda na spolovilu pa pač ne. Da ni to tako nedolžna tema, kažejo tudi statistike o precej velikem številu samomorov med trans ljudmi.

In želja po spremembi spola ni edina napaka, ki jo moški naredimo. Debelost, alkohol, drogiranje, nagnjenost k samomoru, nasilje, … itd. No, pa tudi slaba izbira ženske. To bo šele pekel. In premnogi živijo v temu peklu (celo do smrti), ker jih ni nihče podučil o sprejemanju boljših odločitev.

Danes?

Bolj srečen in ponosen nase ne bi mogel biti. Ker delam na sebi, zase in za svojo prihodnost, se počutim bolj popolnega. Sem Popolni moški, ki ga sranje tega sveta ne more iztiriti in če bo treba bom tudi podiral zidove, da dosežem svoje cilje. To kar bi si moral zadati vsak moški. To je naša dolžnost in poslanstvo.

Če imaš tudi ti svojo zgodbo, ki ti je odprla svet, jo lahko deliš v komentarju.

One comment

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja